sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kazalni zaimki".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zato so v spontanem govoru pričakovani v drugačnih kontekstih kot osebni (ali kazalni) zaimki.
Upoštevajoč dejstvo, da so kazalni zaimki del francoske poudarjalne strukture, je tak rezultat smiseln.
Upošteva že pravilen vrstni red besed v stavku; na prvem mestu so kazalni zaimki, potem samostalniki, pred katerimi stojijo pridevniki.
To so kazalni zaimki z glagoli biti kot vezni - to je, tak je, takšen je bil videti, tako je bilo ipd.
Prazna referenca, pri kateri prevladujejo kazalni zaimki in katafore, se razjasni (ali pa tudi ne) v prispevku (prav tam).
Prav takih primerov v analiziranih besedilih nisem zaznala, saj kazalni zaimki niso bili uporabljeni skupaj s ponovitvenim izrazom.
Najprej so obravnavani samostalniki , pridevniki , kazalni zaimki kot samostalniški predlogi in števniki .
Mednje sodijo osebni in kazalni zaimki ter zveze kazalnega zaimka, bodisi s samostalnikom bodisi s ponovljenim samostalnikom.
Ker ni delivec, pri tem ne moremo videti njegovega kazalca miške, zaradi česar je težje sklepati, na kaj se kazalni zaimki nanašajo.
Kazalni zaimki so primer deiktičnih izrazov, za katere je značilno, da je njihov pomen odvisen od konteksta, v katerem so uporabljeni.
Kazalni zaimki se kažejo s prstom po prostoru.
Delujejo enako kot kazalni zaimki, le da so redkejši.
Pide. ima posebne osebno zaimke za prvo in drugo osebo, za tretjo pa se uporabljajo kazalni zaimki.
Za označevanje določnosti se uporabljajo kazalni zaimki tẹ , ta in tọ .
V rabi so vsi trije kazalni zaimki . ednina m. sp . ž. sp . s. sp .
V besedilih prevladujejo prvine prostega govorjenja ( osebni , kazalni zaimki ) kot deiktično kazanje na predmetnost .
Samostalniški kazalni zaimki so indeksikalno močnejše anaforične oblike kot osebni zaimki , tj. tvorijo močnejšo koherenčno vez .
Povezovalno funkcijo dosegamo z rabo deiktičnih in anaforičnih elementov , kot so osebni in kazalni zaimki , določni členi , pridevniški samostalniki itn.
Pojavitve v izbranem vzorcu so vezane na pisni dikurz ; prislovni kazalni zaimki izbranega korpusa govornega diskurza so rabljeni diskurzivno deiktično .
Ostali kazalni zaimki so še : ' tisti ' tista ' tisto , ' óvi ' óva ' óvo .